EDUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

29.11.2019

Zaprtje knjižnice INZ za zunanje uporabnike je del širšega sanacijskega načrta

Ljubljana, 29. novembra (STA) - Ob napovedi zaprtja knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino (INZ) za zunanje uporabnike je v javnosti zaokrožil poziv za ohranitev knjižnice, za ohranitev njenega javnega značaja so se zavzeli tudi na oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. A zaprtje knjižnice za zunanje uporabnike je le del širšega sanacijskega načrta.

Kot piše v omenjenem pozivu, se je vodstvo INZ nedavno odločilo, da bo knjižnico zaradi finančne stiske s 1. decembrom zaprlo za zunanje uporabnike, do zapiranja pa naj bi prišlo zaradi zmanjšanega zneska sredstev za ustanoviteljske obveznosti, iz katerih se med drugim financira knjižnica.

Direktor INZ Jure Gašparič, ki je vodenje inštituta prevzel pred dvema mesecema, je za STA povedal, da je znesek takšen, kakršen je, je pa pomenil kapljo čez rob vseh težav. Te so globlje, sistemske. Kot je pojasnil, so sredstva za ustanoviteljske obveznost namenjena financiranju stroškov uprave ter plačilu elektrike, vode, fotokopij in drugih stroškov, se je pa doslej iz njih financiralo tudi delovanje knjižnice, s čimer se je njegova ekipa soočila po 1. oktobru.

Spoznanje je, kot piše v pojasnilu INZ o sanacijskem načrtu zavoda, do skrajnosti zaostrilo dejstvo, da je inštitutu v letošnjem letu Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) namenila znatno manjši del sredstev za ustanoviteljske obveznosti, kar so izvedeli šele 22. oktobra. "Iz tega in iz številnih drugih razlogov je sedaj INZ zavezan pripraviti celovit sanacijski načrt, ki vključuje tudi prestrukturiranje knjižnice," piše v omenjenem dokumentu, iz katerega je tudi razvidno, da sanacijski načrt predvideva prezaposlitev zaposlenih v knjižnici na novi delovni mesti.

Kot je pojasnil Gašparič, bi po sanacijskem načrtu poslovali dolgoročno vzdržno ter, kar je bistveno, sredstva vlagali v raziskave in mlade kadre. "Gre za to, da se na eni strani v večji meri usmerimo v raziskovalno delo in po drugi vzpostavimo vzdržnejši model financiranja," je povedal. Kar pa se knjižnice INZ tiče, po njegovih besedah potrebujejo sistemsko rešitev, kako financirati specialne knjižnice. "Knjižnico potrebujemo in jo želimo ohraniti. Potrebujemo jo za svoje delo, tega, da od ponedeljka do petka nudimo širok dostop vsem, pa si v prihodnosti ne bomo mogli več privoščiti," je povedal.

Potrditev sanacijskega načrta pričakujejo na seji upravnega odbora, ki bo v torek, 3. decembra. Upoštevajoč dogajanje okoli knjižnice Gašparič meni, da bodo člani sicer izrazili željo, da bi knjižnica ostala odprta za zunanje uporabnike. "Vendar jim bomo predočili sanacijski načrt, ki je celovit in predvideva številne ukrepe na različnih področjih dela," je dodal.

Ob tem je poudaril, da je INZ raziskovalni inštitut, ustanovljen za raziskovanje novejše zgodovine, knjižnica pa je njihova podporna dejavnost. "Se pa zavedamo, in to od nas terja že neka raziskovalna etika, da damo svoje gradivo na razpolago tudi drugim. Vedno smo ga in ga nameravamo tudi v prihodnje, le da glede na zaostreno finančno situacijo še ne vemo, kako pogosto in v kakšni obliki. Vse to bomo opredelili po selitvi in ko bodo znane številke."

INZ se, ker se v stavbo Kazine seli Akademija za glasbo, začne z januarjem tudi seliti na novo lokacijo na Prulah. Kot je povedal Gašparič, bo tam tudi del depojev, del jih bo v dislocirani enoti na Dunajski cesti 104.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so glede financiranja INZ zapisali, da so sredstva za ustanoviteljske obveznosti v zadnjih šestih letih primerljiva, z izjemo leta 2018, ko je INZ prejel izredno povečanje le-teh. Kot so še zapisali, z zaprtjem knjižnice za javnost niso bili o seznanjeni, ter dodali, da morajo imeti raziskovalci optimalne pogoje za svoje delo, vključno z dostopom do vse relevantne literature.

Na oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete so v odprtem pismu med drugim zapisali, da je knjižnica kot integralni del 60-letne zgodovine INZ nepogrešljiv sestavni del slovenskega zgodovinopisja in je ni mogoče obravnavati izolirano in brez težkih posledic za celotno stroko. V njem so vlado pozvali, da novemu vodstvu pomaga sistemsko in dolgoročno rešiti težavo v dobro stroke, javnosti in države.

Glede različnih zapisov v medijih o tem, ali knjižnica INZ opravlja javno službo ali ne, pa je vodja Centra za razvoj knjižnic v Narodni in univerzitetni knjižnici Eva Kodrič Dačić za STA pojasnila, da specialne knjižnice, kar je tudi knjižnica INZ, po zakonu o knjižničarstvu izvajajo javno knjižnično dejavnost.

Kot je še povedala, se pri nas javna služba običajno interpretira kot tisto, kar je široko dostopno za javnost, vendar javna služba pravzaprav pomeni, da je dejavnost regulirana oz. financirana iz javnih sredstev. Težava je v tem, da v javnih zavodih, državni upravi in v različnih inštitutih specialna knjižnica ni predpisana oz. ni pogoj za ustanovitev te institucije. Dodala je, da so specialne knjižnice sicer prvenstveno namenjene notranjim uporabnikom, za javnost pa so ene bolj in druge manj odprte.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2020

Januar

2019

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar