EDUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.11.2019

Na Kemijskem inštitutu podelili tri Preglove nagrade

Ljubljana, 27. novembra (STA) - Na današnjem tradicionalnem sprejemu za poslovne partnerje so na Kemijskem inštitutu podelili Preglove nagrade za doktorska dela. Nagrade so prejeli Ana Bjelić za delo o katalitskih pretvorbah derivatov lignina, Fabio Lapenta za delo o proteinih ter Tea Lenarčič za delo o molekularni evoluciji proteinskih domen za vezavo na površino celice.

Predsednik komisije, ki je podelila nagrade, Gregor Mali, je dejal, da so sicer letos dobili nekaj manj prijav kot prejšnje leto, a so bile te zelo kakovostne, zato je imela komisija težko delo.

Ana Bjelić je v doktorskem delu, ki ga je zaokrožila z disertacijo z naslovom Katalitske pretvorbe derivatov lignina in njihova reakcijska kinetika, razvijala mikrokinetični model za katalitsko pretvorbo derivatov lignina, s katerim je "postavila temelje za razvoj modelov, ki bodo potrebni pri načrtovanju in izgradnji fleksibilnih bio rafinerij", je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Pod mentorjem Blažem Likozarjem je doktorirala leta 2018 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, raziskovalno delo pa je opravila na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta. Rezultate svojih raziskav je objavila v petih izvirnih znanstvenih člankih v mednarodnih revijah.

Fabio Lapenta, ki je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom In vivo samosestavljanje proteinskega origamija na osnovi obvitih vijačnic, se je v okviru doktorskega dela ukvarjal s proteinskim inženiringom oz. de novo dizajnom proteinov. Dizajniranje novih na zaporedju temelječih proteinskih struktur, ki niso prisotne v naravi, predstavlja izziv na področju strukturne biologije predvsem zaradi njihove potencialne uporabnosti v medicinske ali biotehnološke namene.

Doktoriral je leta 2019 na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalno delo pa je opravil na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Rezultate raziskav je objavil v dveh člankih v mednarodnih revijah Nature Biotechnology in Chemical Society Reviews. Mentor pri njegovem delu je bil Roman Jerala.

Tea Lenarčič pa je nagrado prejela za delo z naslovom Molekularna evolucija proteinske domene za vezavo na površino celic". V okviru svojega dela je preučevala molekularno evolucijo proteinskih domen za vezavo na površino celic, ki so razširjene pri patogenih mikroorganizmih in nekaterih toksičnih višjih organizmih. Kot so zapisali na Kemijskem inštitutu, imajo rezultati njene raziskave "tudi široko praktično vrednost, saj so preučevani proteini prisotni v nekaterih mikroorganizmih, ki napadajo gospodarsko pomembne poljščine, novo pridobljeno znanje pa bo omogočilo razvoj fitosanitarnih spojin".

Tea Lenarčič je pod mentorjem Gregorjem Anderluhom in somentorico Marjetko Podobnik doktorirala leta 2018 na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalno delo pa je opravila na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta. Rezultate svojih raziskav je objavila v dveh izvirnih znanstvenih člankih, enega od teh v mednarodni reviji Science.

Mali je ob podelitvi dodal, da želijo z nagradami za izjemna doktorska dela, ki jih kemijski inštitut podeljuje od leta 2004, motivirati mlade raziskovalce k vrhunskim raziskavam ter promovirati delo na področju raziskav v kemiji in sorodnih vedah v Sloveniji.

Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh pa je v svojem nagovoru izpostavil dosežke Kemijskega inštituta v letošnjem letu, kot sta pridobitev dveh projektov Evropskega raziskovalnega centra Jerneja Uleta in Nejca Hodnika ter vlaganje v razvoj infrastrukture.

Dogodek sta med drugim nagovorila tudi Meta Dobnikar z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, ki je poudaril, da je lahko le odprta, odgovorna in povezovalna znanost odlična in hkrati relevantna in uporabna za družbo.

Ob tem je pohvalil Kemijski inštitut za "občudovanja vredne dosežke", med drugim za črpanje okoli 10 milijonov evrov iz aktualnega evropskega okvirnega programa za raziskave in inovacije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2020

Januar

2019

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar