EDUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

12.3.2019

Prost dostop do digitalnih medijev mladostnikom odpira največjo rdečo četrt na svetu

Portorož, 12. marca (STA) - Nevrolog Manfred Spitzer, ki se je minuli teden mudil v Portorožu, je zagrizen zagovornik omejevanja oziroma preprečevanja dostopa otrok do digitalnih medijev. Uporaba digitalnih medijev onemogoča normalen razvoj možganov, hkrati pa mladostnikom odpira največjo rdečo četrt ali kraj zločina na svetu, je dejal v pogovoru za STA.

Spitzer, avtor knjige Digitalna demenca, že vrsto let vodi kampanjo proti uporabi digitalnih medijev med otroci in mladostniki. Kot pravi, odrasli digitalne medije uporabljajo kot orodje za delo, medtem ko uporaba digitalnih medijev pri otrocih zavira razvoj možganov.

"Otroci morajo delovati v resničnem svetu, da bi se naučili o njem. V kolikor samo brskajo po brezobličnem zaslonu, se jim v možganih ne razvijejo predstave, ki jih potrebujejo, da bi lahko ustrezno mislili o resničnem svetu," je dejal.

Zato verjame, da ni nič izobraževalnega v uporabi digitalnih medijev v vrtcu, pri čemer se naslanja na raziskavo, ki je vključevala 2500 otrok, starih med dvema in petimi leti. "Več časa, ki ga je dvoletnik preživel z digitalnimi mediji, manj razvit je bil pri treh in potem pri petih letih."

Tudi pri raziskavi med 4500 otroci, starimi med osem in 11 let, je raziskava pokazala enake rezultate: "Bolj ko so bili otroci fizično aktivni in več ko so spali, bolj razviti so bili. Po drugi strani pa več časa pred zasloni pomeni manj razvoja. Učinki časa, preživetega pred zasloni, so bili precej večji kot pozitivni učinki gibanja in spanca."

Poleg tega Spitzer nikakor ne sprejema teze, da se je novih tehnologij treba navaditi: "Vprašanje je, kdaj otrokom dovoliti omejeno uporabo digitalnih medijev, da bi se jih navadili. Pametnih telefonov in tablic se ni treba navaditi. Zelo enostavni so za uporabo, zato ni nobene potrebe, da bi jim bili izpostavljeni pri treh, štirih ali celo 15 letih."

Poleg tega, poudarja, obstajajo tveganja: "Če daš pametni telefon 15-letniku, je tako, kot bi mu dal dostop do največje rdeče četrti na svetu ali največjega kraja zločina na svetu. Bi si to želeli za svojo hčerko?"

Seveda obstajajo tudi druga tveganja, kot so debelost, pomanjkanje spanca in depresija, pa tudi nevarne navade: "Pametni telefoni so med mlajšimi od 20 let najpogostejši vzrok prometnih nesreč, prehiteli so alkohol."

Obstaja tudi nevarnost demence, pred njo pa najbolj ščiti izobrazba v zgodnjem življenju, ki jo uporaba digitalnih medijev krati.

"Če seštejemo vse to, obstajajo resna tveganja. Zato sem tako nenavadno strog glede uporabe digitalnih medijev med otroci in mladostniki," je dejal Spitzer, ki je gostoval na mednarodni znanstveni konferenci Fit4Kid v Portorožu.

Po drugi strani pa teh tveganj med odraslimi, predvsem pa med starejšimi ni: "Vemo, da obstaja skupina ljudi, ki ima od uporabe digitalnih medijev v prostem času predvsem koristi. To so upokojenci."

"Njihovi možgani so razviti, možganov 80-letnika ne moreš poškodovati, po drugi strani pa je dobro, če obstaja kaj, česar se lahko priučijo, in če so to digitalni mediji, tudi prav."

Vendarle pa po Spitzerjevem mnenju na družbeni ravni obstajajo dejavniki tveganja zaradi digitalnih medijev, saj so omogočili razvoj pojavov, kot so družbeni mediji, lažne novice, radikalizacija, manjše zaupanje in empatija do drugih.

"Vse to so zadeve, o katerih, verjamem, se moramo pogovarjati, ko govorimo o tveganjih in stranskih učinkih [digitalnih medijev] na ravni družbe," je še dejal.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar