EDUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   *  

V središču

1.4.2020

Pouk glasbene šole na daljavo je lahko pravi dogodek

V času, ko so zaradi pandemije novega koronavirusa zaprte vse izobraževalne ustanove v državi in pouk poteka na daljavo, poseben izziv predstavlja poučevanje na glasbenih šolah. Ure inštrumentov na daljavo potekajo preko najrazličnejših komunikacijskih kanalov in so lahko pravi "dogodek", ki ga spremljajo tudi drugi družinski člani.
Glasbena šola Kamnik stoji v neposredni bližini OŠ Frana Albrehta Kamnik. "Že 11. marca, ko so zaradi potrjenega primera okužbe z novim koronavirusom pri eni od učiteljic evakuirali omenjeno šolo, smo vedeli, da se bodo v kratkem zaprle vse šole. S kolegi smo se hitro povezali in se odločili, da že s 16. marcem začnemo izvajati pouk na daljavo," je povedala v. d. ravnateljice kamniške glasbene šole Neža Gruden.

Pouk na daljavo po njenih besedah večinoma poteka neposredno preko komunikacijskih kanalov, kot so Skype, Viber, Whatsapp, Google Duo ali Messanger. Poučevanje v višjih letnikih kombinirajo s pošiljanjem posnetkov; učitelj doma posname skladbo, jo pošlje učencu, ta se jo nauči in svoj izdelek pošlje nazaj. Kot pojasnjuje Neža Gruden, to počnejo zato, ker je kakovost zvoka pri avdio neprimerljivo boljša kot pri video posnetkih.

Pouk nauka o glasbi poteka tako, da učitelji pošiljajo naloge, ki jih učenci rešijo in pošiljajo nazaj. Učitelji so učencem za vprašanja na voljo tudi individualno. Poleg tega se je med učitelji nauka o glasbi vzpostavila spletna učilnica, v katero vlagajo svoje predloge, posnetke in učne liste ter iščejo rešitve, da bi pouk v novonastali situaciji potekal čim bolj kakovostno.

Korepeticij pa so se lotili tako, da učitelj doma posname spremljavo in posnetek pošlje učencu, da vadi ob njem. "Lahko bi rekli, da se gremo neke vrste inštrumentalne karaoke," se pošali v.d. ravnateljice.

Najbolj so po njenih besedah okrnjeni orkestri in skupinske igre. Učitelji sicer učencem pošiljajo spletne povezave do različnih kakovostnih izvedb in jih nagovarjajo, da vadijo tudi orkestrske skladbe. "A, če to zares počno, zaenkrat še nismo preverjali," dodaja.

Na začetku je bilo precej improviziranja

Seveda je bilo na začetku precej improviziranja. Prva težava je bila v tem, da so imeli starši nameščene druge komunikacijske kanale kot učitelji. Nekateri so želeli uporabljati Viber, drugi Skype, spet tretji Google Duo, kar so rešili tako, da imajo učitelji na svojih računalnikih in telefonih nameščene vse možne aplikacije in se s komunikacijskimi povezavami prilagajajo staršem.

Druga težava pa je bila, da video komunikacija zahteva precejšnjo količino prenosa podatkov. Med poučevanjem zato prihaja do zamrzovanja slike, prekinjanja zvoka in podobno, kar so rešili tako, da se z učenci enostavno povežejo zgolj preko telefonske linije. Pri video prenosih je težava tudi v tem, da komunikacija poteka s približno pol sekundnim zamikom, kar onemogoča, da bi z učenci lahko muzicirali skupaj.

Otroci so se po besedah Neže Gruden novi situaciji prilagodili zelo hitro. "Presenečeni smo bili edino nad tem, da digitalne tehnologije ne obvladajo v tolikšni meri, kot smo pričakovali. Kljub temu, da neprestano 'visijo' na telefonih, smo imeli pri nekaterih kar nekaj težav, da smo vzpostavili video prenos," je povedala in dodala: "V prvih dveh tednih jih je nov način poučevanja navduševal in so pridno vadili. A se mi dozdeva, da prva vnema počasi popušča. Navadili smo se na nov način dela in spremenjene okoliščine postajajo rutina. Še vedno pa smo zelo veseli, ko se vidimo. V času izolacije je vsaka socializacije zelo dobrodošla."

Da so veseli, ko se "vidijo", dodaja tudi učitelj Rok Spruk, ki na Glasbeni šoli Kamnik poučuje klarinet, saksofon in kljunasto flavto. S tretjino od 18 otrok, ki jih poučuje, se je, kot je povedal za STA, povezal preko telefonske linije, z drugimi preko drugih komunikacijskih kanalov.

Med poukom na daljavo z učenci večinoma izpopolnjuje tehniko igranja - na uri večinoma preigravajo lestvice in etude, pri novih skladbah pa se lotevajo posameznih tehničnih in muzikalnih delov, saj je brez neposredne interakcije učenje novih skladb vendarle otežkočeno. Korepeticije v obliki posnetkov uporablja pri skladbah, ki jih učenci že dobro obvladajo, saj pri korepeticijah v živo korepetitor na od začetka "sledi" učencu in njegovim "napakam", kar pri posnetku seveda ni mogoče.

Ko je z učencem na liniji, ima svoj instrument ves čas sestavljen, da mu lahko "v živo" pokaže, kako popraviti napake. Seveda je razlika med mlajšimi in starejšimi učenci velika. Slednji že imajo postavljeno držo instrumenta in nastavek ter znajo zaigrati vse tone. Mlajšim pa mora preko videa pokazati, katero luknjico zapreti in katero zaklopko pritisniti, da zaigrajo določeni ton. Dodaja, da gre pri mlajših učencih pri pouku na daljavo pravzaprav večinoma za vzdrževanje tega, kar so se naučili, ter ohranjanje motoričnih spretnosti.

Poučevanja instrumenta na daljavo prinaša tudi posebne izzive

Pri poučevanju instrumenta na daljavo so poseben izziv zagate, ki sicer vzamejo minuto časa, sedaj pa lahko njihovo reševanje traja bistveno dlje. Ko je denimo učenki violine počila struna, je učitelj preko video prenosa in seveda ob pomoči staršev kazal, kako zamenjati struno, jo napeti in pravilno uglasiti. "Za kar bi v normalnih okoliščinah potrebovali par minut, se zdaj razvleče v dobre pol ure," je povedala Neža Gruden in dodala, da je tudi uglaševanje strunskih inštrumentov kar naporno delo. "To rešujemo tako, da imata učitelj in učenec vsak svoj uglaševalec in vijake vrtita toliko časa, da vsaj približno pravilno zveni." Poleg tega so si vsi namestili na telefone aplikacije za uglaševanje.

Sprukov učenec Filip se pred uro klarineta zapre v svojo sobo in čez nekaj časa je iz nje slišati le njegovo in učiteljevo igranje ter pogovor med njima preko Messangerja. A ponekod je drugače. Ura inštrumenta je pravi dogodek, ki ga spremljajo še drugi družinski člani. "In seveda se je na uro treba pripraviti, recimo pospraviti sobo, saj bo potem kamera," se za konec še pošali Spruk.

Neža Gruden ob tem dodaja, da so obvezni del glasbenega šolanja tudi nastopi, ki jih sedaj ni mogoče izpeljati. Zato se dogovarjajo, da bi jih izpeljali v digitalnem okolju. Učenci bi izbrane skladbe posneli, tisti, ki potrebujejo klavirsko spremljavo, seveda ob posnetku, nato pa bi jih na določen datum predvajali po vnaprej pripravljenem vrstnem redu, pri čemer bi imeli dostop do ogleda učitelji in starši nastopajočih.

Sogovornica je sklenila, da s poukom na daljavo sicer do določene mere izvajajo svoje poslanstvo, nikakor pa ne more ta način dela nadomestiti neposrednega stika učitelja in učenca ter izpolniti potrebe po skupnem muziciranju. "Torej, ostanimo doma, da bomo lahko čimprej spet skupaj," je sklenila.

Ljubljana, 01. aprila (STA) 

Arhiv

Zadnji članki

2020

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2019

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar