EDUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   *  

V središču

16.8.2019

Delež prekomerno težkih in debelih fantov ter deklet upada

Trend debelosti otrok se v Sloveniji že nekaj let obrača, delež prekomerno težkih deklet in fantov v zadnjih letih upada. Za zmanjševanje debelosti pri otrocih so nujni sistematični in usklajeni ukrepi, ki vplivajo na bolj zdravo in uravnoteženo prehrano ter povečajo telesno aktivnost otrok, opozarjajo strokovnjaki.
Pri fantih in dekletih že od leta 2011 upada telesna masa, izhaja iz poročila SLOfit 2018, ki ga pripravljajo na ljubljanski Fakulteti za šport, podatke pa zbirajo iz športnovzgojnega kartona. Pri fantih upad telesne mase beležijo od leta 2011, pri deklet pa upada od 2008, a je od 2011 trend izrazitejši.

Najnižjo telesno maso imajo fantje iz Gorenjske regije, ki so tudi najnižji, prav tako so najlažja tudi dekleta z Gorenjske. Najvišjo telesno maso pa so lani imeli fantje iz Zasavske in Posavske regije ter dekleta iz Posavja.

V zadnjem poročilu so zaznali naraščanje kožne gube pri fantih, kar nakazuje na zgodnejši vstop fantov v puberteto. Telo namreč intenzivno shranjuje maščobe, ki se nato porabijo za rast. Lanski podatki kažejo, da je večina 11- in 12-letnih fantov že vstopila v puberteto.

Po letu 2010 so zaznali tudi trend upada indeksa telesne mase (ITM), s katerim določamo debelost. To povezujejo s pričetkom programa Zdrav življenjski slog, ki je del otrok v osnovnih šolah vključil v dodatne ure športne vzgoje.

Prehranjenost je tudi eden izmed pokazateljev kakovosti življenja, pri čemer prekomerna prehranjenost velja za kazalnik nižje kakovosti življenja. Sicer se zdrav razpon ITM spreminja glede na starost in spol otroka. Lani je bilo med fanti 18,4 odstotka preddebelih, 5,7 odstotka debelih in 1,3 odstotka ekstremno debelih. Med dekleti je bilo preddebelih 16,8 odstotka, debelih je bilo 4,6 odstotka, ekstremno debelih pa je 1,2 odstotka populacije deklet.

Prekomerna teža v otroštvu ima številne dolgoročne škodljive posledice

Prekomerna teža ima sicer številne dolgoročne škodljive posledice, povzroča pa tudi številne bolezni in druge težave v otroštvu, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Vpliva na povečano tveganje za razvoj inzulinske rezistence, motene presnove ogljikovih hidratov, sladkorne bolezni tipa 1 in 2, arterijske hipertenzije, kardiovaskularnih bolezni, povišane ravni holesterola, dihalnih premorov v spanju, maščobne infiltracije jeter, bolezni jeter in žolčnih vodov ter ortopedskih zapletov. Začaran krog pa so težave prekomerno težkih otrok z mišično-skeletnim sistemom, tudi fizična pripravljenost otrok je zaradi teh težav nižja.

Otroci s prekomerno telesno težo imajo tudi slabšo samopodobo, bolj so izpostavljeni psihosocialnim stresom. Debelost negativno vpliva na fizične zmogljivosti in dojemanje izgleda ter na razvoj socialnih veščin. Mladi se bolj kot z negativnimi vplivi debelosti na zdravje obremenjujejo s socialnimi vplivi, izhaja iz poročila NIJZ Otroška debelost v Sloveniji. To kaže še, da je nezadovoljstvo s svojim telesom in želja po vitkosti med pretežkimi otroci pogosta, bolj pri deklicah, kot pri dečkih.

Vpliv prekomerne teže in debelosti pri otrocih na zdravje v odrasli dobi se poleg posledic v otroštvu kaže predvsem v pojavu srčno žilnih bolezni, karotidne ateroskleroze arterij, povišanega krvnega tlaka, nealkoholne zamaščenosti jeter in tveganjem za artritis pri starejših.

Debelost dolgoročno vpliva tudi vseživljenjski prihodek posameznika. V evropskem projektu proti naraščanju debelosti otrok in mladostnikov (Joint Action on Nutrition and Physical Activity - JANPA) so na primeru Irske ocenili, da je breme prekomerne teže oz. debelosti 1,6 odstotka BDP.

Debelilno okolje je mogoče izboljšati le s sistematičnimi, usklajenimi in ustrezno financiranimi ukrepi

Za vzdrževanje zdrave prehranjenosti je pomembno okolje, opozarjajo strokovnjaki. Spremembe prehranskih in gibalnih navad, ki vzdržujejo to zdravje, so najlažje v obdobju rojstva otroka in vzgajanja malčka. Ob rojstvu otroka je namreč družina najbolj pripravljena na spremembe, ki vzpodbujajo zdravje. Ukrepi, ki se izvajajo v času nosečnosti in rojstva, pa so tudi med bolj finančno učinkovitimi, navaja NIJZ.

Najpomembnejši ukrepi so tako tisti, ki vplivajo na spremembo debelilnega okolja, v katerem živijo otroci. Debelilno okolje je kompleksno in en ukrep težko prinese izboljšanje. Potrebne so številne sistematične, usklajene in ustrezno financirane aktivnosti, so poudarili na NIJZ. Ob tem so izpostavili politiko Dober tek, Slovenija, ki jo izvaja ministrstvo za zdravje skupaj z drugimi sektorji.

Otroci tako v šoli dobijo priporočene vrste živil, nacionalni program šolske prehrane pa temelji na zdravstvenih smernicah. Izvajajo se tudi programi za aktivnejši prihod v šolo, za obvladovanje debelosti otrok in šole za bodoče starše, so zapisali na NIJZ. V okviru tega pa se izvaja tudi omenjeni projekt Zdrav življenjski slog.

Ljubljana, 13. avgusta (STA)

Arhiv

Zadnji članki

2019

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar