EDUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   *  

V središču

28.1.2014

Novosti pri davčnem inšpekcijskem nadzoru in višini glob

1. januarja 2014 je začela veljati novela zakona o davčnem postopku (ZDavP-2G), ki je poleg sprememb pri obdavčitvi nenapovedanih dohodkov posameznikov, prinesla tudi novosti pri izvajanju davčnega inšpekcijskega nadzora in ravnanjem z zarubljenimi premičninami.

V skladu s spremembo 139. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in s ciljem pospešitve izvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora namreč davčnemu organu odslej ne bo več treba opraviti sklepnega pogovora z zavezancem za davek. Ne glede na to, pa bo moral davčni organ še vedno zavezancu za davek zagotoviti informacije o pomembnih dejstvih in dokazih ugotovljenih v inšpekcijskem nadzoru in ga pred sestavo zapisnika opozoriti na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, pravne posledice ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora in davčne učinke teh ugotovitev.

Zavezanec za davek bo lahko v pripombah k zapisniku o davčnem inšpekcijskem nadzoru predlagal nova dejstva in dokaze, vendar pa bo moral obrazložiti, zakaj jih ni navedel že pred izdajo zapisnika, saj se bodo nova dejstva in dokazi lahko upoštevali le, če so obstajali že pred izdajo zapisnika in jih zavezanec za davek upravičeno ni mogel navajati in predložiti pred izdajo zapisnika.

Davčni organ je namreč pri svojem delu ugotavljal, da so zavezanci za davek v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pogosto predlagali listine in druge dokaze šele v postopku dajanja pripomb na zapisnik in ne v postopku pred izdajo zapisnika ter takšnim ravnanjem davčni inšpekcijski nadzor zavlačevali.

Določbe novele ZDavP-2G sledijo določbam 237. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP), po katerem ima davčni zavezanec pravico izpodbijati odločbo s pritožbo, če mu ni bila dana možnost udeležbe ali če mu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Upoštevajoč navedeno, po presoji zakonodajalca, predlagani spremembi v davčnem inšpekcijskem nadzoru, namreč ne bosta vplivali na pravno varnost zavezanca za davek.

Spremembo prinaša tudi 148. člen ZDavP-2, ki določa, da se odslej lahko davek izterja tudi iz premoženja povezanih oseb, ki so to premoženje neodplačno oz. po nižji ceni od tržne pridobile od dolžnika v letu oz. po letu, ko je davčna obveznost nastala. Prav tako pa se davek lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnosti dolžnika izven statusnega preoblikovanja, če obstaja sum izognitve plačila davka.

Pri tem se za povezane osebe štejejo osebe, ki so kot povezane opredeljene v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) oz. Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), torej če ima pravna ali fizična oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oz. glasovalnih pravic ali če gre za obvladovanje na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med povezanimi osebami.

Velja opozoriti, da se pravni posel dolžnika, ki je odtujil premoženje z namenom izognitve plačila davka lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (OZ) in sicer v dveh letih, če gre za odplačni pravni posel in v petih letih, če gre za neodplačni pravni posel.

Novost je tudi možnost prodaje zarubljenih premičnin z zbiranjem ponudb, h kateremu lahko pristopi davčni organ, če presodi, da bo tako z najmanjšimi stroški prodal zarubljeno blago. V skladu z določbami 201. člena ZDavP-2 lahko ponudniki pristopijo k oddaji ponudbe šele potem, ko plačajo varščino ali predložijo ustrezen instrument zavarovanja, ki znaša 10% ocenjene vrednosti zarubljenih premičnin in ne manj kot 40 evrov, pri čemer pa se varščina všteva v kupnino, neizbranim ponudnikom pa se varščina vrne najpozneje v 5 dneh po prejemu obvestila o izidu zbiranja ponudb.

Novela prinaša tudi enormno višje kazni za posebej hude davčne prekrške. V skladu s 395. členom davčni zavezanec lahko kaznovan s plačilom globe od 400 do 15.000 evrov če:

  • bo v davčni napovedi ali obračunu davka navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
  • bo v nasprotju z zakonom razkril podatke, ki so davčna tajnost ali omogočil dostop do njih tretjim osebam;
  • davčnemu organu ne bo posredoval podatkov ali dokumentacije,
    s katero razpolaga,
  • na poziv davčnega organa ne bo predložil prijave premoženja ali ga ne bo predložil na predpisan način in z verodostojnimi podatki;
  • davčnemu organu ne bo predložil dokumentacije in dal pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali če bo oviral davčni nadzor;
  • ne bo predložil obračuna prispevkov za socialno varnost, na predpisan način oziroma v predpisanih rokih ali če bo v obračunu prispevkov za socialno varnost navedel neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke;
  • ne bo predložil davčnega obračuna oziroma na predpisan način, v predpisanih rokih oziroma v davčnem obračunu navedel neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek

Arhiv

Zadnji članki

2019

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar